Dne 6.6. smo se odpravili na izlet po Reziji, kjer se srečata narava in slovenska dediščina. Pot nas je vodila mimo Rabeljskega jezera čez Nevejski preval v Reklansko dolino.
Sprehodili smo se do slikovitega slapa Gorjuda, ki izvira neposredno iz notranjosti zemlje, kjer sneg in dež iz Kanina po kilometrskem podzemnem potovanju skozi vijugaste in požirajoče brezna kraške skale uide na plano. Tok ledene vode iz zgornje jame se zliva v dolino, kjer se potopi v kristalno čist bazen ob vznožju slapa.
Nadaljevali smo vožnja proti Reziji, dolini, kjer živi najbolj zahodna slovenska narodnostna skupina. Naselja stojijo na obeh bregovih hudourniške reke Rezije, na strmih pobočjih pravljične pokrajine, kjer so nas na Ravanci pričakali domačini. Predstavili so nam svoje šege, jezik in na koncu smo skupaj zaplesali njihov rezijanski ples.
Pot nas bo vodila dalje v Solbico. Tu je Muzej brusačev; poklic brusača je bil tu tako razširjen, da je bil v vsaki družini vsaj en brusač. Vsako leto, običajno na jesen, je zapustil svojo dolino in iskal srečo najprej v mestih Habsburškega cesarstva, potem pa v tistih združene Italije. Muzej je kraj pričevanja o načinu življenja, ki je že pozabljen.
Po kosilu smo se sprehodili po Pušji vasi, po srednjeveških ulicah do trga, kjer stoji gotska občinska stavba. Največji pečat mestu daje katedrala, posvečena sv. Andreju. Celo mesto je zaščiteno kot državni spomenik in je najbolje ohranjeno srednjeveško utrjeno mesto v Furlaniji - Julijski krajini in eno najlepših mest v Italiji.
Pot smo nadaljevali še do Ovčje vasi, kjer je nekoč služboval Jurij Prešeren.
Na poti nas je spremljal vodič Matjaž, ki nam je na slikovit način povedal veliko zanimivega.
V večernih urah smo prispeli domov zadovoljni in polni lepih vtisov prelepega izleta.